sreda

27

julij 2016

0

koment.

INTERVJU: Ines Kristan: Želim si, da bi broške Scan Me zaživele v trgovinah ob galeriji

Avtor , Objavljeno v Intervju, Novice

Oblikovalka Ines Kristan je sveže ime na slovenskem modnem trgu. Njena broška je v koraku s tehnologijo, čeprav za enkrat na njej še ni pokemona, boste za skrito sporočilo, ki ga nosti broška, vseeno potrebovali pametni telefon. Z Ines smo se pogovarjali o broškah, ki so plod njene diplomske naloge.

Vaše broške s skritim sporočilom so del vaše diplomske naloge. Od kod ste črpali idejo?

Res je, s projektom Scan Me sem junija letos diplomirala na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina. Sama ideja je nastala že leta 2009. Članek Tobyja O. Rinka z naslovom The Code Generation, ki je bil objavljen v reviji Novum 02|09 in ki me je pravzaprav seznanil z uporabo kode QR, me je navdušil. Leta 2009 so bile kode pri nas še nepoznane, drugje pa so se uporabljale za mobilni marketing. Možnost zakodiranja večje količine besedila v kodo QR, vsa mobilna in internetna tehnologija, ki nas je in nas še vedno obdaja, ter občutek, da mlajše generacije drugače sploh ne komunicirajo, pa so me pripeljali do ideje nakita s skrivnim sporočilom.

Pa knjigarne? Tam najdete navdih?

Obožujem knjigarne, še bolj pa trgovine v različnih muzejih in galerijah. Ko sem v tujini, veliko časa preživim v njih. In moja glavna želja je, da bi broške Scan Me zaživele prav tam.

FotoScanMe06

V broškah so skrita sporočila. Kakšna? Koliko jih je?

Zakodirana besedila so različne povedi, trditve ali vprašanja, s katerimi želim vzpostaviti interakcijo med nosilcem in opazovalcem broške, med njima ustvariti dialog, mogoče celo konflikt. Izbrala sem različna sporočila, s katerimi želim vzbuditi različna čustva. Že ko sem delala končni izbor sporočil, sem razmišljala o njihovi likovni podobi. Določene povedi brez ilustracije namreč prej izražajo neprijaznost, morda celo sovražnost, z ilustracijo pa veliko mero humorja in sarkazma.

Prvi namig o vsebini skrivnega sporočila posameznik lahko dobi v ilustraciji, drugega v besedi, ki sta na broški. V celoti pa ga odkrije z mobilno aplikacijo za branje kode QR. Morda se sliši zapleteno, a ni, je pa, obljubljam, zabavno.

Danes projekt Scan Me sestavlja osem različnih brošk, ki imajo naslednja skrita sporočila: up for a drink?, don’t shit all over my heart., congrats now I hate you!, WAKE UP, just shut up and kiss me., let’s defy gravity together., be my partner in crime. in let go!

FotoScanMe02

Si lahko stranka tudi sama izbere sporočilo?

V tem trenutku je Scan me osem brošk s sporočili, ki jih jaz želim predati bodisi tistemu, ki bo broško nosil, bodisi tistemu, ki jo bo opazoval. Nikoli pa ne reci nikoli.

V katero smer mislite še razvijati idejo? Bo ostalo samo pri broškah, ali bodo dobile še kakšnega “brata” ali “sestrico”?

Med samim oblikovanjem brošk Scan Me so se razvijale tudi nove ideje. A sem se zavestno ustavila in odločila, da se v prvi fazi posvetim samo broškam. Zagotovo bom ta projekt nekoč nadgradila, trenutno pa se predvsem ukvaram s tem, da broške dosežejo širni svet.

Kje je možno kupiti vaše broške?

Broške Scan Me lahko kupite v spletni trgovini www.scanme.si, med poletjem pa tudi na različnih art sejmih. To soboto na primer na Artishu v Ljubljani.

Pred broškami ste izdelovali tudi nakit. Ste od nekdaj zapisani oblikovanju nakita, ali ste imeli še kakšno drugo oblikovalsko ljubezen?

Od nekdaj sem se ukvarjala z grafičnim oblikovanjem, z oblikovanjem nakita sem se pobližje spoznala na študenski izmenjavi na Finskem leta 2004. Ko sem se vrnila v Slovenijo, sem se vrnila tudi nazaj h grafičnem oblikovanju, a, kot kaže, je nakit res moja skrivnostna ljubezen, ki vsake toliko pride na dan.

FotoScanMe04

Kot ste že omenili, ste bili na izmenjavi na Finskem. Je na vas pustila poseben pečat?

Finska me je navdušila, predvsem njihovo izobraževanje. Odnos med študentom in profesorjem je odličen. Mentorji se ne počutijo ogrožene in to se v odnosu in samem izobraževanju zelo pozna. Tam te ves čas spodbujajo in ti pomagajo najti ves tvoj talent. Mislim, da je bila prav ta izkušnja razlog, da sem za dokončanje študija v Sloveniji potrebovala 10 let, saj se po vrnitvi s Finske nikakor nisem mogla več prilagoditi našemu sistemu. Sam list papirja, na katerem piše, da sem univerzitetno diplomirana oblikovalka, pa mi tudi ni bil pomemben.

Glede na izkušnje tudi v tujini, kako bi ocenili stanje slovenskega oblikovanja?

V Sloveniji imamo ogromno talenta, se pa bojim, da je veliko nevidenega. Ne manjka nam torej talenta, manjka pa ljudi, ki bi ta talenta našli in odpeljali v svet.

Imate kakšnega vzornika med oblikovalci?

Nikoli nisem imela vzornikov, niti kot otrok ne. Seveda pa me dobro oblikovane stvari prevzamejo.

Če se vrneva k prvemu vprašanju in diplomi, je to za vas konec izobraževanja, ali vas morda še kaj kliče tujine, kjer bi raziskovali naprej in kjer je verjetno še več možnosti, kot v Sloveniji?

Z izobraževanjem v Sloveniji sem zaključila! Tujina pa me vedno mika, ne vem sicer če le izobraževanje, definitivno pa delo in življenje. Upam, da kmalu najdem pogum in se usedem na letalo.

 

 

Foto: osebni arhiv Ines Kristan