petek

1

december 2017

0

koment.

OTROŠKI PESKOVNIK: Zgodba o simpatični kvačkani hobotnici za naše velike borce

Avtor , Objavljeno v Otroški peskovnik

Prva igrača dojenčka je po vsej verjetnosti ninica, s katero se otroček potolaži, kasneje tudi zaigra in mu v posteljici dela družbo. Ponudba je več kot pestra in ko sem v 5. mesecu nosečnosti počasi pričela z nakupi za moji žabici, je v spletno košarico romalo kar precejšnje število takšnih in drugačnih ninic. A kdo bi vedel, da bosta njuni prvi ninici postali simpatični smejoči se hobotnici, ki sta nastali v okviru projekta Projekt Hobotnica, katerega pobudnica je Tjaša Bevc. To sta za moje pojme najlepši prvi igrački mojih punc, saj, ko sem ju zagledala zraven njiju v inkubatorju sta moji majhni drobižkici kar naenkrat postali pravi dojenčici s svojo prvo igračo.

Kako se je sploh začel projekt Hobotnica? 

Projekt hobotnica se je začel s povezavo v mojem nabiralniku. Prijateljica mi je poslala povezavo do članka, kjer je bilo opisano terapevtsko delovanje malih kvačkanih hobotnic v Veliki Britaniji. Ker me je sam članek močno navdušil, sem pričela z raziskovanjem. Projekt hobotnica ima korenine na Danskem, od tam pa se je kmalu razširil še v druge evropske države in celo na druge kontinente. Ker projekta nisem zasledila pri nas, sem se po tehtnem razmisleku in prvi kvačkani hobotnici odločila, da pričnem s projektom tudi pri nas. Prva hobotnica je bila narejena po danskih (originalnih) navodilih in skupaj s kratkim opisom sem jo poslala k predsednici Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, dr. Lilijani Kornhauser-Cerar, ki me je nato povezala z gospo Lidijo Žgur, ki je zaposlena na Oddelku za intenzivno nego in terapijo novorojencev v Porodnišnici Ljubljana. Sami so se tudi pozanimali o projektu in se odločili, da poizkusijo. Prosili so me za 10 hobotnic in tako je na Facebooku nastala skupina Projekt Hobotnica. Prvih 10 članic je naredilo svoje hobotnice, po istih navodilih le z različnimi prejami, da smo tudi videli, kako se obnašajo pri sterilizaciji.
V septembru sem bila povabljena na ogled oddelka, kjer sem si še z dvema kvačkarskima kolegicama, ki sta imeli enako željo kot jaz, ogledala naše male borce.
Dobili smo zeleno luč, da lahko projekt zaživi tudi pri nas. Zaenkrat poteka le v Porodnišnici Ljubljana, kmalu pa se povežem še z mariborsko.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Kje ste našli inspiracijo, idejo in kako to, da ste se odločili pomagati nedonošenčkom?
Od nekdaj obožujem otroke, so moj navdih in predstavniki dobrega in nedolžnega. Zadnja štiri poletja sem en teden preživela na Debelem Rtiču, kjer sem vodila ustvarjalne delavnice za otroke iz socialno ogroženih družin iz Kranja. Vedno pomagam, če le lahko. Obvezno prakso na fakulteti sem opravljala na Pediatrični kliniki in ko že tam vidiš, kako se mali otroci borijo, te navdihnejo.
Tudi moj partner je član nedonošenčkov in čeprav staršem niso napovedovali lepe prihodnosti, je danes športnik. Te otroci so zares pravi borci in te navdihnejo, da se ne smemo vdati.
Vsako leto se odločim, za kakšen osebni projekt, do sedaj so bili namenjeni bolj moji osebni rasti. Letos pa sem imela dovolj poguma in veliko željo, da se lotim večjega projekta kot je Projekta Hobotnica. S podporo vseh svojih najbližjih in spodbudnimi besedami sem se odločila, da je čas za nekaj velikega, ki lahko spremeni eno malo življenje.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Hobotnice niso zgolj prisrčna bitjeca, ki jih naši otroci držijo za lovke, ampak so popolna ‘prva igrača’. Lahko našim bralcem bolj podrobno razložite, zakaj je temu tako?Hobotnice so popolna igrača za nedonošenčke, vsaj po besedah tujih strokovnjakov. Pri nas projekt še ne poteka dovolj dolgo, da bi to lahko potrdili.
Narejene so iz čistega bombaža, ki je vzdržljiv tudi pri visoki temperaturi in svoje oblike ne spremeni, polnilo ki se uporabi pa je prav tako pralno. Lovke na hobotnici so zavite in mehke na otip, ko jo malček drži v roki, ga spominja na popkovino s katero se drugače igra v trebuščku. Kar je pa najbolj pomembno pri tem je to, da drži lovko in ne cevke, ki ga ohranja pri življenju in s tem se možnost, da cevko potegnejo ven, zelo zmanjša.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Projekt Octo so leta 2013 začeli izvajati na Danskem, do danes pa so za nedonošenčke nakvačkali že več kot 27000 malih hobotnic. Letos je projekt kot ste omenili dobil zeleno luč tudi pri nas. Verjetno ste ponosni na svoj dosežek?
Predvsem sem ponosna, na dobre odzive naših kvačkaric (prvega gospoda še čakamo, smeh). Projekt jih je prav tako kot mene močno navdihnil in se trudijo pomagati po svojih najboljših močeh. Projektu so se pridružili tudi tisti, ki ne znajo kvačkati in ponudijo prejo ostalim damam. Saj projekt poteka popolnoma prostovoljno, od prve zanke do poštne znamke.
Najbolj pa so nam v spodbudo besede mamic, katerih malčki so že prejeli svojo hobotnico in po njihovih besedah otroci še vedno spijo z njo. Njim je v tolažbo, da ko počivajo, njihovi otroci niso sami v inkubatorju.
Kdo vse se lahko pridruži vašemu projektu in kako lahko pomagamo ostali, ki morda nimamo tako spretnih rok za kvačkanje? 😉
Projektu se lahko pridruži vsak, že dobra beseda nam pomaga in je naša gonilna sila za naprej. Vsi si želimo da projekt traja vsaj toliko časa kot nas bojo nedonošenčki potrebovali. Pripravljam oziroma prevajam in testiram tudi navodila, ki bojo bolj prijazna začetnikom, saj tudi ne potrebujejo polnila.
Drugače pa so klobke 100% bombaža vedno dobrodošle. Te gredo v roke pridnih kvačkaric.
Tjašo lahko spremljaš na: @woolly_igrackeskvacke in se ji pridružiš tukaj

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja