ponedeljek

11

februar 2019

4

koment.

TJAŠIN NASVET: Influenser bi moral biti tvoj najboljši prijatelj ali prijateljica

Avtor , Objavljeno v Tjašin nasvet

Ena izmed najbolj priljubljenih besed v zadnjem času na spletu je zagotovo influenser ali vplivnež. Beseda, ki jo v resnici sovražim, ker se je tako razrasla, da izgublja svoj prvotni pomen.

Pa ne da bi me motilo, da je zadnje čase že skoraj vsak vplivnež, konkurenco gledam kot zdrav in normalen pojav in vsi tako ali drugače že od nekdaj, tudi še pred razrastom družbenih omrežji vplivamo drug na drugega. Mene skrbi to, da se premalo vplivnežev zaveda, na kakšen način vplivajo na množice, še posebno na mlajše generacije, kakšno podobo predstavljajo o svojem življenju in kaj sporočajo s svojimi fotografijami.

Okusi so različni. Zato vsak išče svoje na spletu. Nekdo je navdušen nad rastlinami, spet drugega zanima dekor, tretji želi nasvete o ličenju, spet nekdo rad spremlja modne trende. A vseeno to ni tisto, kar je danes Instagram. Instagram je postal prava pošast, ki dovoli izkoriščanje objavljenih fotografij na mnoge načine in praktično do obisti. Super, eni lahko od tega živijo(mo). Ampak na koncu za kakšno ceno? Kajti tudi mi, s svojimi popolnimi objavami spreminjamo svet v plastičnega, v – če želite – posejanega s pastelnimi filtri, pa v resnici temu ni tako.

Šale na račun dvoboja Instagram vs. realno življenje so bile pred enim letom nekaj novega, imele so potencial, da nekako obrnejo kazalec v drugo smer, zdaj so samo še polovično smešne in hkrati žalostne, ker se realnost sprejema bistveno slabše kot Instagramerska popolnost. Vsi jo obsojamo, to plasično popolnost, a vsi jo tudi najbolj lajkamo. Da se razumemo, tudi jaz sem ‘kriva’ kakšne malce zlagane objave v smislu, objavim lepo fotografijo, ki sem jo posnela s svojo fotografinjo, v resnici pa sem doma v pižami na kavču, morda celo slabše volje, iz fotografije pa smejim na vse zobe in sporočam svetu, da tako srečna še nisem bila. Vsi smo verjetno že kdaj to naredili, za to ti ni treba biti vplivnež, ampak zame zgolj oseba, ki na družbenih omrežjih ne objavlja zelo osebnih zadev. Zato imam prijateljico in ne Instagram, da me tolaži in bodri.

A zakaj sploh imam Instagram? To sem že velikokrat napisala in morda se ponavljam, a na nek način Instagram še vedno gledam z enakimi očmi kot sem ga pred šestimi ali sedmimi leti, ko sem odprla svoj račun. Moja prva ali ena izmed prvih objav je bila fotografija copat. Nobenega posebnega razloga za njo, verjetno so mi bili copati všeč in tako je bilo leta in leta. Ne spomnim se točno, katero je bilo moje prvo sodelovanje, žal nimam toliko časa, da bi šla brskati za to objavo, ampak mislim, da se je moje udejstvovanje, predvsem na modnem področju začelo slikati tudi na Instagramu, ko sem objavljala svoje stajlinge, kot jih še danes in tako so se začela tudi prva resnejša sodelovanja. Začelo se je torej pri meni in ne pri naročniku. Naročnik je samo prepoznal nek potencial, se videl v moji zgodbi in ne obratno. In tako je še danes. Ker vedeti moramo, da smo danes ‘vplivneži’ ne le lutke, ali manekeni za lepe fotografije, ampak art direktorji, celo snovalci relativno velikih kampanij in včasih se lahko zgodi, da vidiš sebe v projektu zaradi njegove veličine, udarnosti, dobre reference in ne toliko zaradi sebe kot osebe. Kar ni ok.

Zdaj počasi pridem do naslova te objave, da bi moral biti vsak vplivnež najboljši prijatelj svojih sledilcev. Zakaj? Ker jaz nisem kozmetičarka, lekarnarica, da bi na nekih strokovnih temeljih, študijah, pisala svoje ocene, komentarje, jaz sem samo Tjaša. Meni ustreza nekaj, moji prijateljici Poloni pa nekaj drugega. Nisva si enaki. A vseeno jo kdaj prosim za kakšen nasvet in ona mene. In hkrati obe veva, da ni nujno, da bo isti ali enak suknjič na nama stal identično, niti da ga bova enako nosili. Krema, ki meni noro ustreza, bo njej morda povzročila kakšno alergijsko reakcijo in podobno. To veva, zato je vsak nasvet sicer dobrohoten, a dan in vzet z neko rezervo.

In to si (morda naivno) predstavljam, da je Instagram danes. Ali pa bi vsaj moral biti. S tem da imaš v resničnem življenju recimo eno pravo prijateljico, v virtualnem jih imaš lahko 50.000, ali še mnogo več in jaz jih skoraj imam toliko, morda še kakšnega radovedneža ekstra in vsakega tretiram enako. Moje objave so plačane, a vsekakor ne vse, včasih je ena na 20 fotografij, včasih ena na pet, vse pa so moje igranje s stajlingi, moj pogled na modne trende, moji nasveti vam. In so del mojega življenja in vsako sodelovanje ali objavo pripeljem v svoj krog in se probam ne okoriščati s svojo prepoznavnostjo ali s številkami, ki so za mojim profilom.

Instagram je delo, je full-time delo, če si to želiš in če to zmoreš. Ker nekaj je na račun nekaj tisoč sledilcev deliti vsa pr darila, ki jih kot vplivnež dobiš, nekaj pa je ustvariti svoj posel, svojo zgodbo. Ki je ustvarjena predvsem na sledilcih in tega se moramo bistveno bolj zavedati. Ne to, koliko jih imamo, kajti še vedno – pa morda naivno – verjamem v kakovost pred kvantiteto, se pravi, da ti nekdo sledi, komentira, všečka, piše, ne zato, da bi drugi videli njegov profil in mu morda začeli slediti, ampak zaradi iskrenega ‘ej, všeč si mi; podpiram te; hvala, da mi svetuješ’, ipd. To pa je treba negovati s pristnostjo, pa četudi ti kdaj kakšen komentar ni ravno povšeči. Življenje ni le ‘OMG, love your photo’, in ‘You are so pretty’. In kljub temu, da smo trenutno v nekem čudnem obdobju, menim, da bo prevladalo naslednje. Kljub temu, da je Instagram kot pove že njegovo ime instanten, da trenutno daje plastičnosti prednost pred resničnostjo, da z danim srčkom dandanes že skoraj pokrpamo odnose, menim, da bodo – tudi če spletni – odnosi prevladali in se bo dalo graditi skupine ter malce bolj poglobiti v odnose. Tega si želim zase kot tudi za ostale vplivneže, da nehajo loviti trende, ampak najdejo sebe, svoj svet in ga prikazati svojim sledilcem. Ker na dolgi rok pristnost prevlada nad zlagano podobo, nad že večkrat omenjeno plastičnostjo in zaigranostjo objav. Mislim, da je to tek na dolge proge.

Res je, da ne poznam pritiska, ki ga morda nosi šestmestna številka sledilcev in po resnici povedano, ga tudi ne želim. A menim, da bi vseeno ostala zvesta sebi in svojemu delu, okusu, življenjskemu stilu in svojim prepričanjem.

Še vedno se bom trudila pripeljati dobro vsebino in lepe fotografije, a na svoj način. Ki morda ni všeč množicam in to je ok. Ker ne želim, da smo copy-paste, ampak da morda iz objav drugih poiščemo, črpamo in najdemo le neko inspiracijo ter jo preslikamo na svoj način. Mislim, da je dolžnost nas, vplivnežev, da včasih pokažemo tudi kakšen nerožnat trenutek, se pokažemo z neurejeno frizuro brez skritega namena zadaj in da ohranimo pristnost vsaj v neki obliki. Da damo prednost odnosom in ne urejanju fotografij do potankosti, prikazovanjem resničnih podob pred zaigranimi in da se v vsem tem ne cedi naš profil od pastelnih tonov, ki jih izrabljamo do meja skrajnosti, da popačimo izglede mest, naravnih znamenitosti in podobno.

Kakšen pa je tvoj pogled na tvojo tematiko? Se ti zdi da bluzim, ali je kaj upanja za moje besede? Ljudje smo si različni, okusi so različni, a kar lahko povem je to, da sem v tem svetu že nekaj časa, imam svoje mnenje in me ga ni strah izraziti. Tudi na račun manj lajkov, ali manj sledilcev ne. Ker mi je bolj pomembno ostati zvesta sama sebi, zato lahko pričakuješ še kakšno objavo na temo, tudi celo kakšen nasvet ali dva imam v rokavu, zato stay tuned.

 

Foto: Marja Bizjak Ažman

4 komentarji

  1. Alenka Lyla
  2. Tanja Zorman

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.