četrtek

26

marec 2015

1

koment.

IZPOVED STRASTNE ZAPRAVLJIVKE: manolke <3

Avtor , Objavljeno v Izpoved strastne zapravljivke, Poroka BO!

I really don’t care that much about shoes, but for these ones I DO! <3

Zgornja trditev drži kot pribito – rada nakupujem, nora sem na modo, na nove modne smernice, ampak čevlji nikoli niso bili moj trigger. Ne vem, zakaj je to tako, ampak sumim, da razlog tiči še nekje v otroštvu, oziroma mladosti, ko sva z mamo kupovali čevlje, pa takrat številka 40 res ni bila še toliko razširjena, oziroma je bila takoj pobrana. In ostali so sami grdi čevlji, ki so izgledali napol ortopetski. Nakup čevljev me ni nikoli zabaval, bolj je bila tista nujna kot to kar začutim, kadar nakupujem oblačila in še posebno modne dodatke. Danes se je to seveda malce spremenilo, ampak še vedno čevlji mojemu modemu srčku in očesu ne naredijo to, kar naredi huda torbica ali pa poseben kos oblačila.

IMG_6264

Ko sem razmišljala o poročnih čevljih, pa me je panika, ali mi bodo kakšni sploh všeč, še bolj zagrabila, saj ALI STE VIDELI POROČNO PONUDBO ČEVLJEV? Tako neprivlačnih, neseksi, ne nič od čevljev še nisem videla kot to, kar ponujajo slovenski poročni butiki in trgovine. Seveda se na njih sploh nisem kaj dosti zanašala, ampak sem raje začela brskati po spletu za hudimi poročnimi čevlji. Zelo všeč so mi poročne kolekcije Sophie Webster, Alexandra McQueena, Jimmy Chooja, a pri vseh izmed naštetih me je nekaj zmotilo. Sophiini čevlji so božanski, ampak potrebujejo precej enostavno obleko, saj so že sami po sebi zelo bogati in so nekako narejeni, da bodo v ospredju. McQueen čevlji so predragi in pika, Jimmy Choo pa so lepi, kupcu nudijo prav posebno izkušnjo pri nakupu (lahko si vgravirate svoje – nove – inicialke), ampak meni kot znamka nič ne pomenijo. Rada bi čevelj, ki bi mi nekaj ‘pomenil’, da bi bila ob njem zgodba, zakaj ravno ta znamka in za toliko denarja. Drugače grem raje v Topshop ali Zaro (pustimo, kako neudobni so njihovi čevlji;) in si tam kup en lep zlat par.

FullSizeRender

Ja, moji poročni čevlji so zlati, ker bo ob beli čipki na obleki tudi nekaj zlatih detajlov. Potem pa je prišlo ime Manolo Blahnik. In takoj sem vedela, da bodo ti pravi, saj se včasih vidim v liku Carrie in tudi zgodba z Živino je v nekih detajlih malce podobna najini. Morda se komu zdi smešno, da se sama sebi zdim kot Carrie, dejansko se ne, ampak sem se pa v nekaj njenih zgodbah vseeno videla in našla. In to je bilo dovolj, da sem izbrala manolke 🙂 Preproste, večne.

A žal se zgodba tukaj ne konča, saj je bilo dobiti te čevlje prava znanost. Najprej sem mislila, da bo šlo vse zelo enostavno, za vikend sem mislila s prijateljicami ali zaročencem pobegniti v Milano in si jih tam kupiti. Še dobro, da sem prej poklicala v milanske butike, saj mojega čevlja, v katerega sem se zaljubila na spletni strani Barneys, ni bilo. Izbrala sem model BB pumps, se pravi klasične salonarje, a vseeno jih ni imela nobena prodajalna v Milanu. Seveda nisem tako hitro odnehala in pisala na njihov uradni mejl, kjer so mi po parih dneh odpisali, da ni panike in naj pokličem londonsko pisarno. Po ne vem katerem poizkusu, jih končno dobim na telefon in prodajalec mi pove, da mojega modela nimajo. V jok in na drevo. Spletno stran iz Barneysa sem imela shranjeno in ko sem jo tako žalostno gledala, dojamem, da v kotu, čisto na malo piše, da se čevlji prodajajo eksluzivno na njihovi spletni strani. Okej, jih bom pa iz Amerike naročila, kje je pa problem? Problem je bil pri checkoutu, kjer so mi poleg cene manolk, ki so jo iz dolarjev brez spremembe zabeležili kar v evrih, poleg poštnine, nabili še 350 evrov davka. Celotni znesek je tako bil tisoč evrov. Za nekoga ogromno, za nekoga normalno, zame veliko. In ne dam. Vsa ogorčena se lotim plana B, da bi našla nekoga, ki bi mi jih prinesel iz Amerike, ali pa ki živi v Ameriki in bi mi jih samo preposlal. Kljub temu, da ta naloga, najti nekoga, ni bila težka, saj imam očitno veliko dobrih in prijaznih ljudi okoli sebe, se mi ni zdelo ‘kul’ težiti ljudem, znancem, kolegom ali pa popolnim neznancem, naj mi naredijo to veliko uslugo.

Priznam, da bi vmes že skoraj odnehala, saj nisem razumela, kako znamka kot je Manolo Blahnik nima prvo kot prvo spletne prodaje kot recimo Jimmy Choo, ki svojemu kupcu ponudi pravo doživetje, kot drugo in vse ostalo, pa na koncu že tudi nisem razumela sama sebe in tega ‘projekta’ za koga si želim kupiti manolke. Za vas, da se bom postavljala z njimi? … Za koga? Na koncu sem ugotovila, koliko si jih pravzaprav želim zase. Želim si nekaj kakovostnega na svojih nogicah, nekaj božansko lepega, nekaj kultnega, posebnega, s posebno zgodbo v moji glavi. Nekaj ekratnega, nekaj večnega. In zato sem z iskanjem nadaljevala.

FullSizeRender_2

Ne vem, kaj mi ni dalo, ampak rekla sem si, da jih v Madridu morajo imeti. Takrat sem bila res odločena, da prekličem vse prodajalne v Evropi, a na srečo mi je bilo treba poklicati le eno. Takoj smo stopili s stik preko mejla in sporočili so mi, da imajo zlate manolke, samo da niso tako močno zlate kot tiste iz Barneysa. Mislila sem, da se mi bo malo zmešalo, saj nisem želela šampanjec čevljev, oziroma odtenka, ki bi bil presvetel. A sem tvegala. Tvegala sem barvo (zlata je zelo nehvaležna za fotkanje, saj hitro izgleda premočna ali presvetla) in tvegala sem številko. Manolk seveda še nikoli nisem imela na nogi, zato sem številko ugibala.

IMG_6276

V nekaj dneh so prišle. Popolne. Popolno zlate in popolno prav 😉 Dostavljalec ogromnega paketa me je hecno gledal, ko sem se mu režala kot pečeni maček. “Je paket iz Madrida?” “Pa je res.” Ko sem prišla v stanovanje pa sem poskakovala in vriskala, roke so se mi tresle in čist sem bila živčna. Zelo so mehke in komaj čakam, da jih obujem na tisti poseben dan. Do takrat pa bodo lepo ostale v škatli, le od časa do časa jih dam ven in jih ogledujem 🙂

 

Vaša nora Tjaša 😉

1 komentar