Danes pa o fenomenu, ki me je popeljal nazaj v osnovno šolo, ali če želite tudi v vrtec. In to me zelo žalosti, sem razočarana in tudi jezna.

Predstavljaj si naslednji scenarij: si novopečena mamica z nešteto vprašanji in številnimi dvomi, ki te obdajajo vsak trenutek vsaj prvih nekaj tednov. In njihova rdeča nit sta vprašanji: Ali sem dobra mama? Ali delam to prav?

In v iskanju odgovorov se slej ko prej zatečeš tudi na splet, kjer te namesto toplih besed, nasvetov in besed vzpodbude drugih mamic v stilu ‘ti to zmoreš’, prevečkrat pričaka obsojanje in tudi žaljenjenje. Res si nikoli nisem mislila, da bom na kaj takega naletela v pogovorih o otrokih. A v svetu anonimnosti je vse mogoče in še več.

Zdaj pa vidim, da je iskren nasvet, za katerim ni hvalisanja, za katerim ni prikritega zgražanja, obsojanja, redkost.

Sedaj je trend, da se prikrito ali odkrito obsojamo, v trendu je pametovanje, na kakšen pameten nasvet pa lahko samo pozabiš.

Ta fenomen opažam sedaj že leto dni, odkar sem zanosila in sem šla po enega izmed prvih nasvetov na splet.

Šlo je totalno banalno zadevo, zanimalo me je, kateri voziček za dvojčke mamice priporočajo. Ponudba v Sloveniji me je kar razočarala, zelo malo je bilo razstavljenih modelov in ker do takrat nisem dovolj dobro poznala nobene mamice z dvojčki, sem odšla po nasvet na splet. Tam pa je tema zelo hitro iz vozičkov – meni je bilo pomembno kateri je najbolj funkcionalen sistem, ki se dobro manevrira, ki je dovolj lahek, konec koncev tudi ozek in podobno – prešla na to, kako je neumno, da daš za voziček skoraj 2 tisoč evrov. Malo pod to cifro namreč stane Bugaboo Donkey Twin, ki se je največ omenjal. Hvala za obvestilo, da ni med najcenejšimi, ampak za naprej bom pa že sama precenila, ali ga bom kupila, ali ne. To, da nameni nekdo toliko denarja za voziček, ga avtomatsko ne naredi za dobrega starša, ampak ni pa tudi slab starš. Neumen starš. Plehek starš. Se lahko tukaj prosim strinjamo?

Pa to je še najbolj banalen primer. Zdaj ko sem mamica, se vsaj 10krat na dan vprašam, ‘Ali sem dobra mama?’, ‘Ali sem to naredila prav?’, ‘Kaj je tisto, kar bo najbolje za moji punci?’, novopečena mamica je zmedena, vse je novo, vsaka stvar je na začetku nova in namesto, da bi dobil neko vzpodbudo, te ljudje lahko še bolj zabijejo. Tega ne pišem toliko iz lastnih izkušenj, ampak iz opažanj. Neka mamica je na forumu spraševala o čiščenju noska svojemu dojenčku in naletela na takšne psovke, da je bilo meni nerodno in žal za njo, pa osebe sploh ne poznam, no.

To, da mamica išče nasvet, zame ne pomeni, da je slaba mama, morda se je znašla v ‘brezizhodni’ situaciji ali nepoznani situaciji in napad na neko čustvo nesigurnosti res ni najboljša zadeva. Temu ponavadi sledi trepljanje sebe po prsih, kako ti vse znaš, drugi so pa ničvredni.

Ta post pišem tudi zato, ker je tudi iz mene že ušla kakšna brezvezna misel v stilu ‘ali ne more bolj obleči svojega dojenčka’ in ‘ne morem verjeti, da potuje s tako majhnim dojenčkom’, ampak sem se hitro zabremzala in ustavila gnojnico, ki je tekla iz mene. Mojemu dojenčku to nič ne pomaga, vsaka mamica razmišlja po svoje in upam, da razmišlja v dobro svojega otroka. Ta misel naj bo dovolj.

Tudi zato sem vsak dan bolj vesela svoje odločitve, da ne objavljam svojih punc, ker nista predmet raznoraznih diskusij in tudi ne bosta. Mene nasveti, za katere nisem prosila pač zmotijo. Zmotijo me komentarji v stilu, če objavim fotografijo mojega zajtrka, ki vsebuje orehe, da orehi lahko skozi mleko napenjajo dojenčka. Oprosti, ampak kdo te je kaj vprašal? Verjamem, da je bilo dobronamerno, ampak tako pač mislim. In mame so polne nasvetov, če to hočemo ali ne. Vprašaj se naslednjič, ali bi ti želela, da bi ti ljudje komentirali sleherni korak, verjetno bi ti šlo že pošteno na živce, še posebno, ker se ti kmalu zazdi kot da se zagovarjaš. ‘Em, oprosti, ampak jaz mleka nimam več, ne dojim.’ Koga briga, ali ti dojiš ali ne, če si se trudila ali ne, to ne pomeni, da si slaba mama, vsaka ima pravico do lastne presoje, prosim lepo. In nikomur ni treba polagati računov.

Lepo je biti mama, včasih pa je manj lepo biti v družbi mamic, saj se mi zdi, da gre hitro za nekakšno tekmovanje, katera ima bolj vse niti v rokah. Ob tem veselo maham svoji skupinici mamic, večina jih je iz porodnišnice, s katerimi smo prejadrale prenekatero nevihto in celo orkan in sedaj ena drugi po svojih najboljših močeh in z veliko pozitive z mislijo na naše borce pomagamo, da bolj ali manj plujemo v bonaci.

Zato bi prosila za več razumevanja in sprejemanja drugačnega mnenja, ker za skrb otroka in njegovo vzgojo ni napisana samo ena knjiga, ampak na tone in vsak ima pravico, da izbere po svoje. Seveda pa upam, da je ob vsem tem dojenček ali otrok na prvem mestu.

Mama out!***

mama otroški peskovnik skupina mamic