OTROŠKI PESKOVNIK: Teroriziranje mamic
Avtor Tjaša, Objavljeno v Otroški peskovnik
Danes pa o fenomenu, ki me je popeljal nazaj v osnovno šolo, ali če želite tudi v vrtec. In to me zelo žalosti, sem razočarana in tudi jezna.
Predstavljaj si naslednji scenarij: si novopečena mamica z nešteto vprašanji in številnimi dvomi, ki te obdajajo vsak trenutek vsaj prvih nekaj tednov. In njihova rdeča nit sta vprašanji: Ali sem dobra mama? Ali delam to prav?
In v iskanju odgovorov se slej ko prej zatečeš tudi na splet, kjer te namesto toplih besed, nasvetov in besed vzpodbude drugih mamic v stilu ‘ti to zmoreš’, prevečkrat pričaka obsojanje in tudi žaljenjenje. Res si nikoli nisem mislila, da bom na kaj takega naletela v pogovorih o otrokih. A v svetu anonimnosti je vse mogoče in še več.
Zdaj pa vidim, da je iskren nasvet, za katerim ni hvalisanja, za katerim ni prikritega zgražanja, obsojanja, redkost.
Sedaj je trend, da se prikrito ali odkrito obsojamo, v trendu je pametovanje, na kakšen pameten nasvet pa lahko samo pozabiš.
Ta fenomen opažam sedaj že leto dni, odkar sem zanosila in sem šla po enega izmed prvih nasvetov na splet.
Šlo je totalno banalno zadevo, zanimalo me je, kateri voziček za dvojčke mamice priporočajo. Ponudba v Sloveniji me je kar razočarala, zelo malo je bilo razstavljenih modelov in ker do takrat nisem dovolj dobro poznala nobene mamice z dvojčki, sem odšla po nasvet na splet. Tam pa je tema zelo hitro iz vozičkov – meni je bilo pomembno kateri je najbolj funkcionalen sistem, ki se dobro manevrira, ki je dovolj lahek, konec koncev tudi ozek in podobno – prešla na to, kako je neumno, da daš za voziček skoraj 2 tisoč evrov. Malo pod to cifro namreč stane Bugaboo Donkey Twin, ki se je največ omenjal. Hvala za obvestilo, da ni med najcenejšimi, ampak za naprej bom pa že sama precenila, ali ga bom kupila, ali ne. To, da nameni nekdo toliko denarja za voziček, ga avtomatsko ne naredi za dobrega starša, ampak ni pa tudi slab starš. Neumen starš. Plehek starš. Se lahko tukaj prosim strinjamo?
Pa to je še najbolj banalen primer. Zdaj ko sem mamica, se vsaj 10krat na dan vprašam, ‘Ali sem dobra mama?’, ‘Ali sem to naredila prav?’, ‘Kaj je tisto, kar bo najbolje za moji punci?’, novopečena mamica je zmedena, vse je novo, vsaka stvar je na začetku nova in namesto, da bi dobil neko vzpodbudo, te ljudje lahko še bolj zabijejo. Tega ne pišem toliko iz lastnih izkušenj, ampak iz opažanj. Neka mamica je na forumu spraševala o čiščenju noska svojemu dojenčku in naletela na takšne psovke, da je bilo meni nerodno in žal za njo, pa osebe sploh ne poznam, no.
To, da mamica išče nasvet, zame ne pomeni, da je slaba mama, morda se je znašla v ‘brezizhodni’ situaciji ali nepoznani situaciji in napad na neko čustvo nesigurnosti res ni najboljša zadeva. Temu ponavadi sledi trepljanje sebe po prsih, kako ti vse znaš, drugi so pa ničvredni.
Ta post pišem tudi zato, ker je tudi iz mene že ušla kakšna brezvezna misel v stilu ‘ali ne more bolj obleči svojega dojenčka’ in ‘ne morem verjeti, da potuje s tako majhnim dojenčkom’, ampak sem se hitro zabremzala in ustavila gnojnico, ki je tekla iz mene. Mojemu dojenčku to nič ne pomaga, vsaka mamica razmišlja po svoje in upam, da razmišlja v dobro svojega otroka. Ta misel naj bo dovolj.
Tudi zato sem vsak dan bolj vesela svoje odločitve, da ne objavljam svojih punc, ker nista predmet raznoraznih diskusij in tudi ne bosta. Mene nasveti, za katere nisem prosila pač zmotijo. Zmotijo me komentarji v stilu, če objavim fotografijo mojega zajtrka, ki vsebuje orehe, da orehi lahko skozi mleko napenjajo dojenčka. Oprosti, ampak kdo te je kaj vprašal? Verjamem, da je bilo dobronamerno, ampak tako pač mislim. In mame so polne nasvetov, če to hočemo ali ne. Vprašaj se naslednjič, ali bi ti želela, da bi ti ljudje komentirali sleherni korak, verjetno bi ti šlo že pošteno na živce, še posebno, ker se ti kmalu zazdi kot da se zagovarjaš. ‘Em, oprosti, ampak jaz mleka nimam več, ne dojim.’ Koga briga, ali ti dojiš ali ne, če si se trudila ali ne, to ne pomeni, da si slaba mama, vsaka ima pravico do lastne presoje, prosim lepo. In nikomur ni treba polagati računov.
Lepo je biti mama, včasih pa je manj lepo biti v družbi mamic, saj se mi zdi, da gre hitro za nekakšno tekmovanje, katera ima bolj vse niti v rokah. Ob tem veselo maham svoji skupinici mamic, večina jih je iz porodnišnice, s katerimi smo prejadrale prenekatero nevihto in celo orkan in sedaj ena drugi po svojih najboljših močeh in z veliko pozitive z mislijo na naše borce pomagamo, da bolj ali manj plujemo v bonaci.
Zato bi prosila za več razumevanja in sprejemanja drugačnega mnenja, ker za skrb otroka in njegovo vzgojo ni napisana samo ena knjiga, ampak na tone in vsak ima pravico, da izbere po svoje. Seveda pa upam, da je ob vsem tem dojenček ali otrok na prvem mestu.
Mama out!***
Draga Tjaša, krasen zapis!! Tudi sama se še vedno kdaj zatečem v kakšno forumsko branje, oz. iskanje kakega pametnega odgovora, vendar žal, si vedno znova rečem, žalost… Ali smo novopečene mamice ali ne, ni merilo, vsaj pri meni vidim, da ne. Po dvojckih, ki imata 6.let,imam sedaj se 4.mesecno deklico, in se prav tako, se vedno vprasam, ali sem dobra mama, ali delam prav, me napade kaksen dvom in stiska, pa ceprav je za mano ze nekaj kilometrine. Smo samo ljudje, krvavi pod kozo in vsa ta vprasanja so povsem normalna. Nismo zato slabe ali nesposobne mame. In jaz vedno, ravno zaradi taksnih – jaz imam pa vse niti v rokah-vedno povem iskreno, sploh novopecenim mamicam.. Ja, je cudovito, vendar pridejo trenutki, ko bi se najraje zjokal in usel. Pride dan, ko je ura 11,pa ne vem ce sem si uspela umit zobe, sploh pa je moj videz veckrat vse kaj drugega kot podoben kaksni divi😂. Tako pac je, vsaj prvih nekaj mesecev, dokler ne ujames nekega ritma in postanes samozavesten v tej novi ali pa novi/stati vlogi.Skratka, draga Tjasa, me to zmoremo In zapomni si, ti si za svoje soncice najboljsa mama. Pa tudi ce pride nad glavo kdaj kasen siv oblacek poln vprasanj. Zelim vam vse dobro❤️
Hvala draga Kristina, enako, vse dobro tudi vam***
Absolutno resnično! Jaz sem se obe nosečnosti izogibala družbi mamic, iz teh istih razlogov… Samo tekmovanje in komentiranje in seveda zgolj pogovori katera manj spi, kateri premalo kaka… Sem se raje držala druzbe prijateljic in mi ni bilo žal… Tudi sicer mamicam okol mene kajnpovem ali svetujem le če katera kaj vpraša in nobeni ne pametujem… Vsak otrok je drugačen in samo njegova mamica ve in čuti kaj je zanj najbolje… Na spletu se marsikaj piše in res bi se morali držati nekega “spletnega bontona” če nam že “človečnost” tega ne narekuje avtomatično… Srečno porodniško z nešteto lepimi trenutki in ja…vsekakor je vsaka od nas najboljša mamica svojim otrokom ter se trudi po najboljših močeh!
Hvala in se strinjam! 😉
Seveda si super mama! Vsaka mama, ki dela v dobro otroka je super mama. Realnost je taka, da smo različni in da so nam pomembne različne stvari, da različne stvari ob različnih časovnih obdobjih veljajo za zdrave in nujne, da tisto kar velja za eno družino in v njej funkcionira ni nujno, da deluje in funkcionira v drugi.
Na spletu, pod krinko anonimnosti, pa se konstantno vliva gnojnica iz nekaterih ljudi. Grozno je. Lahko je bit verbalno agresiven sedeč v lastnem dreku za zaprtimi vrati in ga skozi elektronski medij kidat v druge ljudi. Jaz ne sprašujem več… skoraj na vsako uprašanje se že lahko najde odgovor. Skupin na fb je morje, prav tako forumov, posamezniki pa so vsako leto bolj nestrpni, al se pa samo jaz postajam vsako leto manj tolerantna 😉
Uživaj v svojem krogu!
P.s. Vse ljudje delamo napake. Nihče ni nezmotljiv 😀
Res je kot si napisala***
Zelo lepo napisano in se popolnoma strinjam pa žal je tako za ogromno stvari. Bohnedaj, da na glas rečem, da si ne želim biti mama. Ker je z mano nekaj narobe, pa ‘boš že videla’ in vsi mogoči komentarji. A lahko prosim delam s svojim življenjem kar si želim? Zakaj ne mora biti moje mnenje sprejeto in predvsem slišano? Zakaj ljudje ne nočejo spoštovati mojih čustev kot jaz njihova, čeprav se z njihovimi odločitvami včasih ne strinjam?
Zakaj se zagovarjam pred popolnimi neznanci? Drugače pa poleg tega kar si napisala opažam, da je med mamicami tudi zelo veliko katera je kaj prebrala in da v oni knjige piše da moraš to tako pa tako… Vse super in do ene mere uporabno, ampak se človeku včasih zazdi, da se je v poplavi literature (ki je bodimo iskreni tudi marketinško hit zadnji let) kar malo zgubil naravni materinski čut in intuicija mame. Vsaka se v večini trudi na svoj način, ampak s to tekmovalnostjo in primerjavami je šlo pa že zdavnaj čez mero dobrega okusa. Konec dneva ne pozabi, super si! 😉
Res je Alenka! Ta naša družba preveč obsoja in pametuje. Vsak ima pravico do svojih odločitev in se ne počutiti kot da se zagovarja za svoja dejanja, prepričanja … <3
Cmokci in hvala***
Vecina mam nima pojma cez kaj si sla ti in tvoji punci💕 oz cela druzina…. materialne stvari te ne naredijo dobro mamo/starsa, ampak cas in ljubezen ki jo das svojim otrokom…. cudovita mama si od prvega dne in pogumno naprej!! ❤️ Lp iz eint🦄💕
Hvala draga Helena, vse dobro vam želim**£
Danes berem ze drug zapis na to temo. Jaz sem se pred prvo nosecnostjo odlocila, da se distanciram od interneta in delam po svojem obcutku. Se mi zdi, da je bila to ena bolj pametnih odlocitev. Sem pa vseeno sla 1x brat o temencih in me je skoraj kap, ko se je eno mamico napadlo, da je to zato, ker otrok ni cist. Nisem mogla verjet. Kaj je narobe s tem ljudmi?!
Zelo lep zapis naj vsak dela kot pase njemu in njegovim otrokom. Mene so grdo gledali, ker je prvi otrok pri 4 mesecih celo noc spal. Sem poslusala ocitke. Tako da, zmagati ne mores, samo uzivaj;))
Hvala, res je! Pozdravčki in vse dobro***
Tudi sama sem mamica dvojčkov in lahko rečem, da sem v zadnjih dveh letih dobila “trdo” kožo glede tega koliko nasvetov sem deležna, za katere nisem prosila.
Hitro dojameš, da se prvotna predstava o porodniški z dvojčki kaj hitro spremeni. Ugotoviš, da je tvoj mali svet, v domačem okolju kar najboljši zate in za mala dva. Pa predvsem nekaj, pustiti občutku, pa naj bo to 6.čut prosto pot.
Saj veš kaj pravijo, da so najboljše mame ciganke – ohranijo tisto prvinskost. Good luck!
Hvala in vse dobro!***
In nikoli ne pozabi omenit kako groze so mame ki objavljajo svoje otroke ti pa jih ne.
Ne razumem, ali je to sarkazem, ali kaj? Svoje prepričanje sem enkrat povedala, za njim stojim in ja, ponosna sem, da sva se tako odločila
Arhiv
Najnovejše objave
Arhiv
Kategorije
Najnovejše objave
Priporočava