sreda

11

januar 2017

0

koment.

(po)POTOVANJE: Dežela nasmehov – Tajska

Avtor , Objavljeno v (po)POTOVANJE

Za minule božično-novoletne praznike sva sklenila, da greva na toplo. Klemnu visoke temperature veliko pomenijo in že na začetku jeseni ali celo konec poletja začne sanjariti o toplih krajih in računa, koliko časa bo v Sloveniji minilo, dokler ne bo spet vroče. Jaz – jaz grem tja, kamor gre moj mož 😉 Seveda to ne pomeni, da se najinih potovanj ne veselim, jih ne načrtujem, ali pa da bi šla z njim prav kamorkoli, ampak meni v Sloveniji nič ne manjka in priprave na daljše potovanje z letalom v meni prej kot pozitivne občutke, zbudijo veliko zaskrbljenih glasov, saj me je letenja strah. Takoj, ko sva na začetku decembra kupila karte, sem morala iti na stranišče, hehe. Dejstvo je, da se je ta strah prikradel kar od nekod in da sem sama nase jezna, da ga sploh jemljem resno. Ker strah me samo ohromi, ti onemogoči doživljati lepe stvari in dogodke, pa še od znotraj je votel, od zunaj ga pa ni, ampak to si težko dopovem nekaj tisoč kilometrov nad tlemi.

screen-shot-2017-01-10-at-14-54-40

Zato sem vesela, da naju Klemen vzpodbudi, da potujeva, ker vedno doživiva izjemen dopust, vidiva lepe kraje in se imava lepo, zato ker sva 24 ur na dan skupaj. Zato sva tudi odšla na Tajsko – v želji, da si po pestrem letu odpočijeva in da sva skupaj. Midva sva par, ki je rad sam, ne zmanjka nama pogovora, ali pa samo sediva v tišini in si ne rabiva ničesar povedati, da se imava lepo. Jaz se njemu ne prilagajam, in on se ne meni, že toliko se namreč poznava, da imava zelo podoben bioritem in želje. Zato se imava praktično povsod lepo, samo če sva na off in seveda prelepa Tajska ni bila nobena izjema.

screen-shot-2017-01-10-at-14-56-15

Tokrat sva na Tajsko potovala že drugič in oba bi še šla, saj je na Tajskem skoraj vsak otok druga zgodba in drug utrip. Ampak tokrat nisva podirala rekordov v obiskovanju različnih otokov, ne, najin potovalni načrt je bil jasen – greva se spočiti in to je pomenilo, da ne bova toliko potovala po različnih otokih kot sva v prejšnji rundi, ampak da bova stacionirana na enem otoku. Ker kljub temu, da je selitev iz enega otoka na drugega na Tajskem kar precej enostavna reč, vseeno s prevozom in iskanjem prenočišča izgubiš dan, ki pa ga tokrat – ko sva si želela res počitka – ni bilo vredno.

screen-shot-2017-01-10-at-14-54-46

Petronas Towers

screen-shot-2017-01-10-at-14-54-54

Govorim o Tajski, a v resnici, sva pristala v Maleziji, v Kuala Lumpurju. Karte so bile pred prazniki kar precej drage in povezava Zagreb – Doha, Doha – Kuala Lumpur, je bila ena izmed najbolj ugodnih. V Kuala Lumpurju sva prespala dve noči, kar je bilo idealno, ker sva 1. dan prišla pozno popoldan in sva se samo še zvalila v posteljo, naslednji dan pa sva po zajtrku raziskovala Kuala Lumpur. Šla sva pogledati Petronas Towers in nekaj drugih zanimivosti, tudi China Town, toliko, da sva se malce seznanila z mestom, od katerega pa sva se 2. dan poslovila, ko sva letela do Krabija. Najprej sva sicer mislila potovati po malezijskih otokih, ki so tudi zelo lepi, ampak vremenska napoved (saj ne moreš verjeti) je bila zelo slaba. Bila je tudi slaba za vso Tajsko, a kaj moreš, ko so karte enkrat kupljene in ko si ti na drugi strani Zemlje, nimaš kaj veliko za narediti. Še najlepše je kazalo na otoku Koh Lanta, kamor sva se potem tudi odpravila. Sicer sva tudi kmalu nehala gledati vremensko napoved, kajti praktično sva ves čas imela sonce, popoldan pa se je znalo malce naoblačiti, ampak v povprečju sva imela top vreme. Krabi je bila sicer najina prehodna lokacija, ampak vseeno občutek, ko priletiš na Tajsko, ni mogoče z ničimer zamenjati. Mogoče je tako zato, ker sem na Tajskem že bila in obnovila čudovite spomine izpred dveh let, saj sem se počutila kot da sem prišla domov. Kljub temu, da Krabija nisva poznala, sva se takoj dobro počutila. Veliko ljudi me je spraševalo, ali je Tajska res trenutno zavita v žalovanje za ljubim kraljem, ki je umrl oktobra lansko leto in kaj se je na Tajskem zaradi tega spremenilo.

screen-shot-2017-01-10-at-14-56-27

screen-shot-2017-01-10-at-14-55-16

nepozaben božič v kratkih rokavih

Po mojem mnenju ne kaj dosti. Prvi mesec je verjetno bilo vse bolj mirno, nekateri lokali niso točili alkohola, glasba je bila prepovedana, ampak lahko rečem, da je to popolnoma odvisno od otoka samega. Koh Lanta ali Love Lanta, po tsunamiju leta 2004 pa tudi znana kot Lucky Lanta, je miren družinski otok, malce boemsko obarvan in tam nisva pričakovala norih zabav kot so na primer na Phuketu. Nisva je niti iskala, a če bi jo, bi jo tudi našla. Pri ljudeh sem sicer zaznala, da so malce bolj mirni in resni, bolj zadržani kot ponavadi (Tajska je znana kot dežela nasmehov), a hude razlike ni bilo. Tudi ko so bili na novo leto prepovedani ognjemeti, sva jih na plaži videla kar nekaj. Tako da bojazni, da bi bilo na Tajskem po smrti kralja in ob žalovanju kaj slabše, ni.

screen-shot-2017-01-10-at-14-56-10

screen-shot-2017-01-10-at-14-56-39

Prvo, kar sva na Tajskem naredila, sva si privoščila masažo stopal. To zelo priporočam, cene se gibljejo tam od 200 bahtov naprej, kar je približno 5 evrov za eno uro dobre masaže. Kljub temu, da se noro dobro sliši, da si privoščiš masažo na plaži, so bile najine masaže bistveno boljše na manj finih lokacijah, kjer se ti maserka veliko bolj posveti. Čisto tako, ena insajderska 😉 Na masažo sva šla vsak drugi dan, da se telo vmes en dan spočije in moram priznati, da se je nisem niti malo naveličala. Prav zdaj bi si jo privoščila. Moja najljubša je masaža stopal, 2. mesto zaseda glava, rame in hrbet, nato pa je že aloe vera masaža.

screen-shot-2017-01-10-at-14-55-22

Skyview Restaurant, na poti do Lanta Old Town

fullsizerender

img_2977

Lanta Old Town

Na Koh Lanti sva najela motor in se z njim vsak dan nekam drugam odpeljala. Kljub temu, da sva bila tam skoraj 14 dni, se Lante nisem naveličala, vsak dan sva drugje jedla, se kopala v drugem zalivu in ne bi rekla, da sedaj poznam že celo Lanto. Priporočam, da obiščete staro mesto na V obali, kjer se sicer ne dogaja veliko, a je luškano za dnevni izlet.

screen-shot-2017-01-10-at-14-55-50 screen-shot-2017-01-10-at-14-55-48 screen-shot-2017-01-10-at-14-56-32

Nacionalni park

Nacionalni park na jugu je prav tako zadeva za enodnevni izlet, tam se lahko povzpnete do svetilnika, se družite z rahlo popadljivimi opicami in se na poti nazaj ustavite v zalivu Bamboo. Meni najljubša plaža je bila Klong Nin, dolga peščena plaža z luškanimi lokalčki, čeprav je tudi Long Beach ali Phra Ae zelo fina.

screen-shot-2017-01-10-at-14-56-06

Klong Nin

screen-shot-2017-01-10-at-14-55-29

Za enodnevni izled priporočam tudi obisk otoka Koh Rok, ki je cca. 20 minut vožnje s hitrim čolnom in kjer med snorkljanjem lahko vidiš ribico Nemo ter ostale barvite živali podvodnega sveta.

screen-shot-2017-01-10-at-14-55-40

Koh Rok

screen-shot-2017-01-10-at-14-55-43

Ko govorim o Koh Lanti, imam seveda v mislim Koh Lanta Yai ali veliko Koh Lanto, ki je južno od male Koh Lante ali Koh Lanta Noi, kjer ni toliko življenja, a vseeno priporočam za dnevni obisk s skuterjem, saj so lani naredili most med Yai in Noi, na mali Lanti pa lahko vidiš riževa polja, kako prideljujejo kavčuk in imaš celo plažo samo zase.

screen-shot-2017-01-10-at-14-56-36

In kaj jesti na Tajskem? Kar ti srce poželi! Zelo dobro in zelo poceni se boste najedli na tržnici, kjer se šibi od sadja in tajske hrane, jaz sem ves čas jedla morsko hrano, itak, rakce in pa kari, ki ga tako obožujem! Seveda imajo restavracije tudi dobro ponudbo evropske hrane, načeloma na Tajskem s hrano ne moreš zgrešiti, midva sva vsak dan jedla vsak obrok drugje, ampak če želite, Trip Advisor pride v veliko pomoč.

screen-shot-2017-01-10-at-14-56-18

screen-shot-2017-01-10-at-14-55-06

Sveži kokos je zame na Tajskem nuja, še raje od kokosove vode imam, ko mi zmiksajo kovosovo meso z ledom in potem ta šejk počasi pijem. Mmmmm, paše!

screen-shot-2017-01-10-at-14-55-56

Zelo sem hvaležna, da sva si lahko privoščila ta dopust in na letu domov sem ves čas razmišljala, da takšnih stvari ne smem jemati za samoumevne. Res je, da veliko ljudi potuje, ampak zdi se mi pravi privilegij, da lahko raziskujem nove kraje, nove kulture in hvaležna sem, da je ob meni oseba, ki ji zaupam, ob kateri se počutim varno in s katero bi šla na konec sveta. Prav tako pa sem hvaležna, da sva prišla nazaj domov, ker – povsod je lepo, a doma, tukaj je še vedno najlepše! ;)****