nedelja

24

julij 2016

0

koment.

(PO)POTOVANJE: Korzika, otoka za poležavanje in aktiven dopust

Avtor , Objavljeno v (po)POTOVANJE

“O, živijo, Slovenci,” smo malce v šali vpili za vsemi kolesarji, ki smo jih srečali na sredi dneva na razbeljeni korziški cesti. Urban mit, da smo edino Slovenci tisti, ki se športno udejstvujemo na počitnicah, iz leta v leto postaja bolj resničen in seveda je bil naš avto edini na trajektu, ki je imel na zadku tudi tri kolesa. Če je leta 2013 tam vozila karavana Tour de France, ni vraga, da ne bomo mi.

Korzika je četrti največji otok v Sredozemskem morju, njegova matična država, čeprav tega na otoku ne omenjajte na glas, saj ne veste, kdo stoji v vaši bližini, pa je Francija. Na otočku živi približno 260.000 prebivalcev in s svojo geografsko raznolikostjo ponuja čofotanje v biserno modrem morju ali pohajkovanje po gorski verigi, med katero je najbolj prepoznavna pot GR20, ki prečka celoten otok. Vsekakor je to otok za aktivne, če ga želite okusiti v svojem bistvu, seveda pa ni nič narobe s poležvanjem na eni od peščenih plaž.

IMG_8860 IMG_8844IMG_9226

Na počitnice smo se odpravili konec junija, tako da smo ujeli še zadnji cenovno ugoden vlak, če malo karikiram. Trajekt, ki ob 8. uri odpelje iz Livorna, nas je prišel približno 230 evrov. Ker sem prvič kupovala karte za trajekt prek spleta, moram priznati, da je bilo to kar stresno, tako da bom dopisala nekaj koristnih napotkov. Izbirate lahko med prevoznikoma MobyLines in Corsica Ferries. Pot je dolga približno štiri ure – malo gor, malo dol, odvisno od razburkanosti morja in velikosti trajekta, zato ne potrebujete posebnega sedeža – mi smo s tem privarčevali 50 evrov, saj boste pot prestali na palubi, v restavraciji ali na hodnikih, kjer so prav tako udobna sedišča. Če niste vezani na datume, potujte med tednom, saj so cene nižje. Ko vnašate podatke o dolžini in višini avta, bodite zelo previdni, ne pozabite všteti truge in predvsem ne goljufajte, saj vas vsak centimeter lahko prekleto veliko stane, če ga ugotovijo na licu mesta. Če potujete s kolesi, vas bo veliko ceneje prišlo držalo na zadku kot na strehi, saj višina nanese kar nekaj evrov. To je bil kratek priročnik, kako kupiti karto za trajekt za telebane :), zdaj pa se vrnimo nazaj na počitnice.

IMG_9228IMG_9119IMG_9223

Ker smo imeli trajekt ob osmih zjutraj, smo se odločili, da bomo odšli v nedeljo, izkoristili dan za pohajkovanje po lepotah Toskane in zjutraj v miru skočili na trajekt. V nedeljo smo obiskali Firence, se potepali po zgodovinskih ulicah, spili kavico v bližini Ponta Vecchio in popoldansko kosilo pojedli s pogledom na Piso. Po prevoženih 550 kilometrih in po potepanju sredi najbolj vročega junijskega dneva, morda se je tako zdelo le meni, smo v posteljo dobesedno popadali, tako da si Livorna nismo uspeli pogledati.

IMG_9345

Algajola

IMG_9304 – kopija

Sončni zahod v Calviju

Malo po sončnem zahodu smo izpluli iz Livorna in ko je imelo sonce že pravo korziško moč, smo pristali v mestu Bastia, ki velja za ekonomsko prestolnico in se nahaja na severu otoka. Od tam smo se podali v mestece Calvi, ki je na zahodni obali. Ker smo bili še neizkušeni, smo slepo zaupali našemu garminu, ki nas je peljal po NAJKRAJŠI POTI in ker gre osel samo enkrat na led, smo se že v prvo naučili, da je na Korziki vsekakor bolje izbrati NAJDALJŠO POT, saj imajo glavnih magistralk le malo in niso nič kaj boljše kot magistrala Ljubljana – Kranj. Ko smo ravno pri cestah in avtomobilih, naj še omenim, da je bencin cenejši na vzhodni obali. Tam boste našli črpalko, kjer boste za liter bencina odšteli 1,37 evra, najdražja pa se giblje okoli 1,48 evra. Že omenjena najkrajša pot nas je peljala prek prelaza Col de Teghine, ki je priljubljena kolesarska točka z nadmorsko višino 536 metrov, nato spust prek vinarskega območja z mestecem  Patrimonio do obmorskega mesta ST. Florent, prek puščavskega območja Desert Des Agritas do čudovitega turističnega obmorskega mesteca L’Ile Rousse. Sledila je vožnja ob morju in po 90 kilometrih smo bili v apartmaju v Calviju. Kopanje v Algajoli, sladoled na calvijski promenadi, kjer kepica stane od 2,5 evra naprej, opazovanje razkošnih jaht v pristanišču in drugi dan je bil za nami.

IMG_9343

Pogled z obmorske ceste po zahodni strani

IMG_9349

Kristalno čisto morje v L’Ile Rousse

Ker smo, kot sem omenila že na začetku, klasični Slovenci, je bil tretji dan kot naročen za kolesarsko popotovanje. Odpravili smo se na dobrih 25 kilometrov oddaljeno plažo v L’Ile Rousse. Večina cest ima ožji odstavni pas, tako da je kolesarjenje mogoče, a roko na srce, ne najbolj varno. Pot ni bila pretirano težka, le vzpon do vasice Lumio, predvidevam, da je ime dobila po tem, ker so vsi na tisti vročini na vrhu doživeli razsvetljenje, je bil naporen pri 36 stopinjah Celzija, a je bil spust toliko bolj prijeten. Kljub vročini, pa nas je ves čas prijetno hladil nežen vetrič, tako da nisem čutila, da se mi koža dobesedno cvre. *Opomnik sebi: Prvi dan se s faktorjem vedno namaži trojno in to vam polagam na srce. Čofotanje v čistem morju in ledena kava sta bili pokazatelj, da bodo počitnice vrhunske.

IMG_0214

Plaža Mara v bližini Calvija

IMG_0210

Plaža Mara v bližini Calvija

 

Sledilo je prosto raziskovanje plaž in mislim, da bi vam delala krivico, če bi rekla, da morate obiskati to in to, saj ima vsaka poseben čar in če se boste odpravili na Korziko tako kot mi, pred glavnim dopustniškim valom, vam prazne plaže s kristalno čistim morjem ne uidejo. Vzhodno obalo smo raziskali do mesteca Porto in vožnja do tam je posebna avantura. Ozka ovinkasta cesta po pobočju gorovja – na eni strani kamnita stena, na drugi strani pa prepad, seveda pa na cesti srečaš tudi počasi se premikajočo kravo, mlade kozice in tudi kakšna kokoš se sprehodi. Razgledne točke ponujajo čudovit razgled na rdeče skale zaščitenega naravnega parka Scandola, ki se nesramno kopajo v modrini morja. Ob jutranji svetlobi je preliv barv še lepši kot ob močnejšem soncu. Od Porta smo se odpeljali še v gore do vasic Ota in Evisa, kjer je kopanje primerno za tiste, ki ne marajo morske vode, saj tolmuni in naravni bazeni ponujajo obilo zabave in prijetno ohladitev.

IMG_9953

Rdeče skale Scandole

IMG_0063

Mestna plaža v mestu Porto

IMG_0173

Naravni bazenčki v bližini Elvise

Kopanje v sladkovodnih vodah se je nadaljevalo tudi med obiskom doline Restonica, ki je v središču otoka, tako da je vseeno ali se podate na ta izlet z vzhodne ali zahodne strani. Vstopnina v dolino stane 6 evrov na avto. Če se boste na pot odpravili zgodaj, boste parkirni prostor dobili čisto pri vznožju, drugače pa vaš čaka še peš pot po cesti. Od štartne točke do prvega jezera Melu boste rabili dobro uro. Pot ni zahtevna, saj je manj strma kot Šmarna gora, a sem se zaradi nadrobljenega kamenja za nazaj kar lomila. Vsekakor sem takrat ugotovila, da v prejšnjem življenju nisem bila srna, se pa sprašujem, kaj so bili tisti, ki so se na pot podali v tevicah ali allstarkah. Na vrhu je ledeno mrzlo jezero, v katerega skočijo le najbolj pogumni, saj že ostanek zaplate snežene zaplate pove svojo zgodbo o temperaturi. Na poti boste srečali tudi kakšnega osla, kravo in če si boste na vrhu privoščili malico, vas bodo nadlegovale vrane ali krokarji – zaradi svojega življenjskega strahu pred pticami, se na vrste ne spoznam, bili so veliki in črni :).

IMG_9584

Jezero Melu na nadmorski višini 1700 metrov in zaplata snega

IMG_9908

Corte – nekdanje glavno mesto v središču otoka.

Po petih dneh je prišel čas za selitev na vzhodno bolj turistično obalo. Odločili smo se, da si rezervacije ne bomo delali, tako da smo se naključno ustavljali, spraševali za cene in na koncu izbrali idiličen bungalovček v prijetnem gozdičku. Resort U Veniqui ponuja 48 bungalovčkov, nekateri imajo kuhinjo zunaj, kar se mi je čarobno, a so bili žal že zasedeni, bazenček in prijetno restavracijo za gledanje nogometa. Ja, to je bil pomemben podatek, saj smo bili na Korziki v času Eura 2016. Gledati nogomet v turističnem središču je posebno doživetje, saj vsak turist navija za svojo državo. Bungalovček je stal 65 evrov na noč. Resort je bil v bližini mesteca Favone, tako da je bil odlično izhodišče za raziskovanje jugo-vzhodnega dela.

IMG_0257

Plaža Pallombagia

IMG_0536

Santa Giulia

En dan smo se podali na raziskovanje plaž, za katere pravijo, da so podobne karibskim. No, Karibe sem že obiskala, tako da vem, kakšna je plaža na Bahamih, tako da lahko tudi ocenim. Plaža dobi kljukico za barvo morja, barvo peska, a pri nekaterih zalivih pade na izpitu zaradi valov, pa moram reči, da so zaradi svoje sinje modre barve ti zalivi priljubljeno zatočišče za jadralce, čemur pač nisem naklonjena. Kopalci imajo tako na voljo le nekaj metrov od obale, nato pa je pred njimi flota jadrnic. Vsaka plaža pa osupne s kakšno manjšo lepoto in meni so bile najlepše tiste, ki so imele na obali rdeče skale. Če se ponovim, krivico bi vam delala, da vas napotim na eno – mi smo obiskali vse najbolj znamenite Pallombagia – tu je najbolj pihalo in so bili nemogoči valovi, Santa Giulia, Rondinara … Obiščite vse, raziskujte in se odločite, katera je vaša najljubša. Da ne pozabim, največji vir zaslužka, hkrati pa za vas največji nepotreben strošek je parkiranje. Parkiranje skoraj povsod stane med štiri in šest evri. Pazite, da ne zapeljete na prvo parkirišče, kjer piše plaža, saj je to klasičen korziški nateg. Poskusite se odpeljati do plaže, morda je tam kakšno ne plačljivo parkirišče, če ga ni, se vedno lahko vrnete. Po šesti uri so parkirišča zastonj.

IMG_0632

Še en sladkovodni tolmun v bližini Solenzare. Če ste pozorni, me boste našli nekje nad njim, kjer hodim po jeklenici v adrenalinskem parku. Cena: 20 evrov

 

In za konec še nekaj besed o najbolj južnem in najbolj osupljivem mestu – Bonifacio. Njegova čarobnost je neopisljiva in nobena fotografija ni tako lepa, kot je lepo mestece, ki se nahaja na robu korziških pečin. Pogled od zgoraj navzdol, ob dobrem vremenu se vidi do Sardinije, je dih jemajoč, a ko si spodaj na mestni plaži in gledaš navzgor čudež narave, je še bolje. Hiše so na robu klifov in v najbolj divjih sanjah si je nemogoče predstavljati, kako je narava odrezala takšno obalo. Vsekakor je mesto MUST VISIT, če se boste odločili za aktivne počitnice na Korziki.

IMG_0820 – kopija

Klifi. Spodaj je mestna plaža

IMG_0799 – kopija

Znamenita skala Grain de Sable – odcepila naj bi se pred 800 leti.

 

Korzika je odlična destinacija, če si želite ležati, kolesariti, pojesti kakšno dobro morsko pojedino ali uživati v divjini gozdov. Na tako majhni površini ponuja vse in prevozna je v enem dnevu, a vam vseeno svetujem, da menjate lokacije. Če se boste odpravili na pot  spomladi ali jeseni, vam predlagam, da kar tam iščete prenočišče, saj Korzičani niso najbolj odzivni na elektronska sporočila, tako da boste v živo hitreje našli prenočišče, ki bo ustrezalo vašim željam. Če pa potujete sredi poletja, svetujem rezervacije, saj je to priljubljena italijanska destinacija in v času ferragosta se spremeni v italijansko rezidenco.

IMG_0803 – kopija

Hiše na robu klifov

IMG_0699 – kopija

Pogled skozi obzidje na pristanišče v Bonifaciu

IMG_0703 – kopija

Cene? Jah, privarčevali ravno ne boste. V velikih šoping centrih je možno nakupovati po slovenskih cenah, v manjših trgovinah so vrtoglave cene. V lokalih imajo dnevno ponudbo v treh ali petih hodih, ki se giblje okoli 20 evrov, in kilogram školjk z ocvrtim krompirčkom, ki stane od 12 evrov naprej. V bistvu so najdražje pijače, saj so razni koktajli od 9 evrov naprej.

Upam, da sem vam kaj pomagala pri načrtovanju počitnic, da ste našli kakšen pameten nasvet, če pa potrebujete še kakšnega, mi kar pišite v komentar ali v inbox.